Četrti dan ji je slednjič prinesel konček izpremembe in razvedrila. Bilo je vdrugič ta dan, da se je šetaje zibala s sončnikom v roki po običajni poti proti, pa jo je že od daleč pozdravljal hrupen smeh iz gostilne. Po šipi so bunkale pesti, in ko je prišla bliže, se je skoz vrata prismehljal krčmar: »Gospodična,« se ji je klanjal s praga, »notri sta dva gospoda, nista dosti drugačna kakor kavalirja.