Zdaj zdaj je napel zdravordeči lici in puhnil predse; včasi je s počasno roko zamahnil proti nosu in prepodil nadležno muho in ni bil nič slabše volje kakor po navadi. Prav dobre seveda ni bil in kdo bi mogel biti, kateri ima oči in ima vest in gleda zanikrnost tega sveta, ki na vseh koncih poganja svoj nečimrni cvet in ga ne moreš iztrebiti ob vsem neugnanem prizadevanju. Zdajci mu je pozornost zbudil šunder po stopnicah.