Gospodična pa je sedla pred hišo in se skušala sprijazniti z najmlajšim, s, ki jo je hodil kukat pri vežnih vratih; klical jo je: »Gospodična!« ‒ čim pa se je ozrla, ji je hitro pomolil jezik in smuknil nazaj za duri. Pa se gospodični ni zdelo vredno, kazati zamere. Vrnivši se iz hleva, je gospodar oblekel suknjič, ki je visel ob hiši na oknu, in si odrgnil škornje ob travo.