Otroci so se razpršili vsak na svoje delo, mati se je šla obleč, oče je stopil še v hlev. Gospodična pa je sedla pred hišo in se skušala sprijazniti z najmlajšim, s, ki jo je hodil kukat pri vežnih vratih; klical jo je: »Gospodična!« ‒ čim pa se je ozrla, ji je hitro pomolil jezik in smuknil nazaj za duri. Pa se gospodični ni zdelo vredno, kazati zamere.