« Ozrl se je Smuk po mizi na steklenico, na kozarec, na lužo, na muhe ‒ ozrl se je po sobi na uro, ki je stala, na peč, na métrgo, na podobo svetega v kotu in iskal, s katerim predmetom bi lahko prispodobil one oči. In bi se mu bilo nedvomno prej ali slej tudi posrečilo in bi bil čim najtočneje označil posebnost onih oči.