Pa se je drznil in ji pogledal v obraz: gologlava je, lase nafrfrane po čelu, lica je bolj suhega, nosu kljukastega, oči bolj majhnih, ampak živih, da je Smuku kar zaščemelo okoli vratu. Ni napačna, se mu je zdelo, in čutil se je: tuja je, pa obraza vendar tako domačega, kakor da jo je videl že neštetokrat. Vračal se mu je pogum, popravil si je klobuk lepo na čelo in pritrdil: »Vroče.«