»!« je rekel in ni zastokal nad vinom ‒ kaj še! ‒ ampak nad palcem desne noge, in se je obrnil zopet ven in spotoma godel: »Sitnost sitna!« in ni sitnost veljala Smuku, kaj še! ‒ je bil preolikan, da bi žalil gosta, petičnega ali vsaj kreditnega ‒ veljala je, ki se je zopet oglašal pred hišo in se ga ni bilo moč otresti.