Ob drugi mizi sta stala in se menila sosed in krčmar. se je menil o Šipljevi čistilnici, ki bi jo rad dobil za posodo, pa, ki ni rad posojal, je stokal o putiki, ki da se mu oglaša v palcu švepave desne okončine, in sta sukala tok pogovora vsak na svoje kolo. Dobremu Smuku je bil čas dolg. Prekladal se je z enega komolca na drugega, premikal klobuk iz slikovite lege nad desnim ušesom v še slikovitejšo nad levim, popraskaval se po glavi ‒ pretet in pol, dolgčas je, ‒ kakor popoldne pri nauku!