Strmel je in ni slišal, ne čutil besne gospodične, ki je vekala: »Cigan, rabelj, rokovnjač!« in se vanj zaganjala, da mu iztrga dragoceni plen in maščuje sramoto. Tako se je moglo zgoditi, da sta se čisto neopaženi pojavili na licu mesta dve novi osebnosti, ena po stezi, druga naokoli po cesti, ena z okleščnikom v roki, druga z dolgo fižolovko, obe pa v krilih. In sta prišli Smuku na pomoč kakor iz nebes.