»Vsega sem vzel, kar ga je bilo!« je odgovoril Smuk in so iz dodatnega vzklika: »Hardun!« kakor ga je izgovoril, vnovič odsevale nevarnosti, srečno prestane. Segel je za suknjo in iz malhe ruval in vlekel listnico; bila je tako obilna, da jo je komaj spravil na dan. »Ne, ampak ... « je občuduje vzkliknila, ko jo je zagledala.