Na ramah in na hrbtu ji je lepela obleka, premočena od dežja, pa ni čutila vlažnega hlada: vino jo je prijetno grelo. In ni je motilo sivo nebo, ko je imela glavo polno sonca, sončno prijaz nih misli na Ljubljano, na mesnine in slaščice, na bluze in pentlje, vrtiljake in komedije in sploh na ves paradiž, ki ji ga na stežaj odpre Smukov denar. Kar pelo je iz nje od prekipevajoče radosti!