Da bi modremu temu preudarku in sklepu kdo ugovarjal, ni bilo nikogar pod milim nebom, in zato se je tako zgodilo. Ob treh popoldne je bil krst, gospa in gospod sta šla za botrico in za botra, gospa s klobukom ‒ hujc! ‒ in gospod v črni suknji in brez copat, pa bos tudi ne ‒ seveda ‒ in je bila majhna kranjska več na svetu. Pri botrinji so trčili na njeno zdravje in je gospod, ki je bil zopet v copatah, izrazil željo, da bi se kmalu zopet videli pri enaki priliki.