» bo, pa je,« je ponovil košati obisk, »jaz sem, hči je, naj bo pa še vnuka!« Da bi modremu temu preudarku in sklepu kdo ugovarjal, ni bilo nikogar pod milim nebom, in zato se je tako zgodilo. Ob treh popoldne je bil krst, gospa in gospod sta šla za botrico in za botra, gospa s klobukom ‒ hujc! ‒ in gospod v črni suknji in brez copat, pa bos tudi ne ‒ seveda ‒ in je bila majhna kranjska več na svetu.