Gospodična je bila čez grlo in glavo sita blaženih Kosez vobče in svojega novega doma posebe in hrepenela je po Ljubljani: O preljubljena Ljubljana, kje sem jaz in kje si ti! ‒ Ali bo smeha pri gospodični, ko bo pravila svoje doživljaje in sploh ... to bo jako ... in šele, ko položi na mizo doto ... dolgo vrsto samih novih stotakov ... grozno! Prijazno jo je grela ta misel.