Pa je sklenila moja žena, svesta si dolžnosti slovenske žene, sklenila je in iz vsega srca pritrjam njenemu sklepu: kakor ljubeča hči predragi materi poklanja žena otiščanec ‒ skalo sredi morske vihre ‒ v dar domovini. Poklanja ji ga v dar brezplačno, brez sleherne protizahteve, kakor zgled prave, nesebične rodoljubezni. Ostala bi le upravitelj otiščanca.