Važnosti pa tudi dalekosežnosti stvari, ki mi je pri srcu in na jeziku, bi bil tak pričetek vsekakor prikladen, tega se docela zavedam. Ali ne morem prezirati, da se tehtne besede tako o razsulu kakor o demokratičnem vzduhu uporabljajo v tiskani naši javnosti vse prepogosto in da se žal uporabljajo celo na nepravem mestu. Bral sem jih in sem verjel v iskrenost pisatelja in sem čutil z njim vred radost in sem čutil z njim vred gnev, pa so mi potem povedali, da pisatelju ni bilo do gneva ob razsulu niti do radosti nad preporodom, ampak mu je bilo za drugo stvar, oziroma ne za stvar, nego za osebo, in ne za drugo osebo, nego za njegovo.