Zdaj je že vse en kup, si je mislil in spričo krivice, ki mu je žugala, tudi ni več maral brzdati svoje narave. In je iztegnil vrat, široko odprl oči in škrbasta usta in ni več štedil svojega glasu in spodaj pod okni so stali drugi kmetje in so rekli: »Ta zna! Rjove kakor bik na gmajni!«