Saj zato ni treba obupati,« je nadaljeval dr. Korenina in tolažil, »svet je velik, razžaljenja so poceni in gotovo se velecenjenemu gospodu upokojenemu dacarju nakloni kmalu druga ugodnejša in uspešnejša prilika, samo malo naj počaka in potrpi. Ako se mu pa slučajno tako hudo mudi, da ne more več čakati, pa mu tudi ni treba drugega, nego da jadrno stopi do prvega vogala in si za svoje namene kratko malo najame postreščka: ta ga bo za skromno kronico, morebiti še ceneje, v teku ene ure tako ozmerjal od nog do glave, da mu bo razžaljenja dovolj za celo, makar prestopno leto.