Dvignil se je doktor Korenina, počasi se je dvignil z dostojanstveno komodnostjo. Sila resno je gledal predse, malo pokašljal je, potem pa je izjavil, da ga neomahljiva nasprotnikova vztrajnost v boju za čast navdaja z neomejenim spoštovanjem nasproti osebnosti do sedaj mu žalibog neznanega gospoda upokojenega dacarja. Odkrito povedano: ne razume je ne, te vztrajnosti, spoštuje jo pa; in zato tudi v polni meri uvažuje in njegovo, to je gospoda dacarja željo, razžaljen biti tam, kjer ni bil razžaljen.