Reč je bila taka, da je mirno šel mimo hiše mesarja Petelinčka ‒ zle misli ni bilo v njegovem srcu ‒ kar mu iz okna prvega nadstropja zadoni na uho oduren »hahaha« in ga zbode globoko v dušo. Ustavi se mu noga, kri mu stopi v možgane, pogleda kvišku ‒ kaj vidi: mesarjeva žena je pravkar obrnila hrbet in od okna izginila v sobo! Karanfilu je od bridkosti in ogorčenja zastalo srce.