So na svetu ljudje te vrste, da zaspe pri pijači, to dobro vem. Moj prijatelj, sodnik ‒ pred tremi leti je umrl za jetri ‒ je že bil tak, da je rad zadremal kar za mizo, sredi vesele družbe. Ni ga motilo ne petje, ne trkanje s kozarci; čez eno uro ali poldrugo se je zbudil in si naročil še pol litra.