Ukažeš mu kaj ‒ sveta dolžnost je očetova, da deci ukazuje ‒ in si uverjen, da niti slišal ne bo ukaza, kakor ga ne poslušajo drugi. Tega si že h koncu vajen in te stvar ne razburja več, zlasti ko so tvoji ukazi taki, da je enako, ali jih po slušajo ali ne. Toda, ta je kos in gre in uboga in te še v zadrego spravi s svojo ubogljivostjo, ki se nisi zanašal nanjo.