Slednje sem bil sicer tudi že povedal na drugem mestu, ali je njegova pridnost res čudovita in vredna, da se je še enkrat spominjam. Ukažeš mu kaj ‒ sveta dolžnost je očetova, da deci ukazuje ‒ in si uverjen, da niti slišal ne bo ukaza, kakor ga ne poslušajo drugi. Tega si že h koncu vajen in te stvar ne razburja več, zlasti ko so tvoji ukazi taki, da je enako, ali jih po slušajo ali ne.