V temnem kotu je čepelo, sirotče, sključeno pod malo stensko mizico, tako približno, kakor da bi ga krčilo po črevesih in tako dalje. In že se mi je prijazno oglasil in mi razodel: »Kar semkajle v temo grem, zamižim pa je pesem narejena.« Prilezel je izpod mize, kakor iz luknje, in je povedal: »Šivilja je lepa, vsak se rad za njo potepa.