V gorskem zakotju Nekateri ‒ rekel bi ‒ gospodje ne vedo, pa bi lahko vedeli in bi pravzaprav morali vedeti, pa menda niti ne marajo vedeti. Rajši vztrajajo v stanju krivice in pišejo ocene, v žepe si bašejo, za vsako vrsto pet vinarjev, morebiti celo več, začeta vrsta jim šteje kar za celo, in jih ne vest, ko si grmadijo posvetnega blagostanja, zapravljajo pa večne zaklade. O, pravim, premislite svoje početje!