Pa mi pride sijajna misel: Saj hodiva le v sanjah; ako žena težko hodi, jo zbudim, pa bo hoje konec. In res, ravno po gozdni poti sva jo sekala ‒ pa jo primem prijazno okoli glave in ji zatrobim v uho: », če težko hodiš, saj ti ni treba ‒ se pa zbudi!« V drugi roki sem držal dežnik, brez dežnika ne grem nikamor, tudi v sanjah ne.