Kako nežna je bila njena roka, ki jo je z nepopisljivo ljubkostjo iztegala, da ga vzame ‒ o, dotakniti se te bele roke in umreti! ‒ Ta čas pa je bila ura dvanajst, krasotica se je kislo nasmehljala, toda, kakor rečeno, v kislobi njenega smehljaja ni bilo osebne osti, in je izjavila: »Jutri! Danes je prepozno!«