Gotovo je pršilo. Kajti se spominjam: Ko je hotel tisti gospod ‒ ne H. H. E., nego tisti, ki bom o njem pripovedoval ‒ na videmski postaji stopiti v vagon, se je jako trudil, da zapre svoj dežnik. Ni se mu posrečilo drugače, nego da ga je uprl ob tla in da je rokam priskočil na pomoč še z nogo.