Dolgo vrsto let sva si bila znanca; zdaj ko mi je razodel skrito rano svojega srca, mi je postal prijatelj in brat. Vprašal sem ga, ali ne bi mogel kaj storiti zanj ‒ nisem brez stikov s časopisjem, morebiti bi se dala stvar upotiti ... Mahnil je z roko in se turobno nasmehljal: »Jaz sem in ostanem narodna žrtev.«