Vendar se je zgodilo, da so ga mladega upokojili; rekli so, kaj bi z njim, ko jim v uradu dela zgolj napotje. Torej ako sploh ne bi bil hodil v pisarno, ampak iz kavarne naravnost k obedu, ne bi bil v napotje in vse bi bilo dobro in sijalo bi mu zadovoljstvo višjih in la se mu kariera. Ali je bil vzoren uradnik, tvrd in neizprosen do sebe, točno izpolnjujoč mero svojih stanovskih dolžnosti ‒ pa zato brco in hajdi v pokoj!