Pravi, da ne odneha, dokler ne bo pesniški obdelal vsega zbora svetnikov, kar jih je v pratiki. Lep, izpodbuden in hvalevreden načrt!
Sedi gospod Počivalnik zvečer pri svoji četrtinki ‒ jako zmeren je gospod, nikdar ne pije več hkrati kakor četrtinko ‒ kar ga popade pesniški zanos, zgrabi svinčnik, zgrabi papir, že je zagledala beli dan nova kitica: »Lepše ni fare od svetega, kjer koli je dekle, vsako ima sina,« ali: »Lepše ni fare od svetega, kjer koli je dekle, vsako ima poba.«