Pa da ne bo zmede in galame, še to me čuj, zlati moj sokole, in me razumi! Ni treba, da mladi sir takoj vzameš v roke, pri tej priči. Ako sediš v kancelariji in pišeš važen akt, nikari, brate, da bi na te moje besede kar pustil akt in kancelarijo in hotel bogme domov v kuhinjo, da se lotiš mladega sira ‒ ali da bežiš od svetega opravila ali iz junaške čete!