Ponašala pa se je imenovana gospa, kakor rečeno, jako pobožno in so jo čislali tudi očetje kapucini, ki jim je hodila izpovedovat tudi svoje grehe, zlasti pa še grehe vseh drugih krških gospa. In so v nedolžnosti svojih src hvaležno sprejemali darove, skrivaj jim jih je pošiljala z mize in iz kuhinje svojega moža. Pa pripoveduje kronika in zdajle se pričenja zapletljaj, kako da se je bil graščak na sosednjem Šrajbarskem turnu spomnil mestnega sodnika Juriše ‒ morebiti je imel pri njem kako pravdo s krškimi trgovci ali kali ‒ pa mu je poslal košek lepih krških rakov in na vi vejici nabrano kito okusnih ptičev.