Me je bila usoda vrgla za par dni na naš jug, v mesto z belimi minareti, mrko kavo in rdečimi fesi. Imel sem odprte oči in ušesa, v rokah svinčnik, nisem bil skop z vprašanji, a gospoda je bila ustrežljiva z odgovori, tako se mi je dalo izvedeti marsikaj. Je npr. pripovedoval gospod okružnik kaj vem kaj in je dejal, da to ni njegov ćef.