Kako v živo si lahko predočuje olikan človek neizmerno tugo obupanih vdov, pretresljivi jok nebogljene dece ‒ siročadi, zapuščene brez sredstev! Z roko si je šel prek oči, vzdihnil: »Da, da!« in ugotovil, da je na svetu obilo gorja. Ali ‒ je pripomnil ‒ s pravo preudarnostjo bi si mogel svet olajšati dober del gorja, ki ga tare.