Tedaj se je spoznalo, kaj je gasilska disciplina in strumnost in neustrašenost v. Komaj se je oglasil načelnik, že je koj za njim enodušno zatrobila vsa ostala vrla četa: »Tata, tata!« in je kričala, da gori, in so imeli nekateri v ustih še vino in niso imeli časa, da ga požro ali da ga izpljunejo, nego so zatrobili in zakričali kar iz polnih ust ‒ to ni bilo v prid zlatim in medaljam, enemu se je celo zaletelo in bi se bil skoraj zadušil. Imenitno je bilo, spodbudno, naravnost pretresljivo in vsekakor vredno staroslavnih Butal.