Butalci so že šteli dneve, kdaj dobe svojega mojstra, oče Dideldač pa je pričel pripravljati kovačnico, lepo ob cesti da bo stala, ‒ sem in tja, kraj Butal in pod klancem, da bo voznikom pri rokah. Pa je prišel dan in se je štremljasti vrnil v in je imel na veliki poli pismo in pečat, da se je resnično tri leta učil kovaštva. Vesoljne so se zbrale okoli kovačnice, da bodo videle, kako bo domače seme sebi v prid in v ponos opravljalo imenitno kovaško rokodelstvo.