Ime je bilo sinu in so mu rekli »štremljasti« in se mu je od vseh rokodelcev zdel najbolj postaven: Tepanjčani se ponašajo s, ob cesti dela vpričo sto oči in švigajo okoli njega in daleč naokoli se mu sliši oblastno kladivo. Pa je dejal štremljasti očetu Dideldaču, da bi šel in se učil za, če bi se kod znašel mojster, da ne bo prehud. Oče mu je rad poslušal to besedo in je dejal: »Pameten si, moj sinko, ‒ sem in tja, k bratu svoje matere boš šel, ujec se mu pravi, ni daleč od tod, ‒ tri ure hoda.