Pa je mimo prihajal nedeljo za nedeljo in je včasi videl prelepo grofico, včasi je videl njeno sestro, včasi njuno mojškro, pa je zalegla njegovemu srcu ta kakor ona, ker jih ni ločil, rdeče sončnike pa so imele vse tri. Tako je hrepenel sedem dolgih let in bi bil od samega hrepenenja shujšal nič koliko, ako mu ne bi bila jed dišala tako neusmiljeno, a je bilo jedi, Bogu, dovolj pri hiši. V osmem letu pa se je zgodilo, da je prelepo grofico srečal sredi v Tepanjcah, namenjena je bila v cerkev.