Čevljarja so pripekale goreče sveče pri golih nogah in čim več je bilo sveč, bolj so ga žgale. Pa so mu pridigarjeve besede prišle kakor nalašč in se jih je poslužil: skočil je z oltarja in jo ucvrl iz cerkve. Ogrski romarji so zabučali: »Čudež, čudež!« in so jo ubrali za njim.