Ko se je znočilo, se je splazil v žagrad in snel latvico iz skrivališča. Z latvico je stopil v cerkev h kipu svetega ‒ star je bil in črviv ‒ in sta si smetano pošteno delila: prvo žlico je privoščil sebi, drugo je svetemu namazal okoli ust, in sta se lepo prijazno vrstila in je bilo svetemu sladke smetane dovolj ne le okoli ust, nego mu je kapala tudi od brade in mu je bila poflackana vsa halja noter do tal. In še je po tleh nakapal sled od svetega do skrivališča v žagrad in je prazno latvico zopet tjakaj postavil, od koder jo je bil vzel.