Reče Piškurjev: »Veste kaj, pustimo vsak svojo klafrnico doma, pot zato ne bo nič daljša! Pa nam vsaj ne bo treba klafrnicam na ljubo s seboj vlačiti marele, marela je reč, ki se rada izgubi.« Pa so sklenili, da je ta beseda modra, in so gologlavi zajahali konje in jih pognali.