In hoteč okrepiti Čržev ponos glede slovenske hrabrosti, sem izpregovoril, rekoč: »Oprostite, da tudi jaz povem svoje! Umestno in vse hvale vredno bi bilo to junaštvo, ko bi se ne obračalo proti lastnim bratom. Ko bi se takrat hrabro branili, ko bodo sovražniki hoteli vdreti v našo zemljo ... « »Bogme, da se bomo branili!« je z gromovitim glasom pretrgal moje besede Črž ter udaril s tako silo ob mizo, da se je v peči nekaj podrlo in je Vorka s smehom skočil s svojega ležišča.