Trpko čustvo, ki se nas polasti po prenagljenem in nepremišljenem delu, nekaj sličnega sramu in kesu se je vložilo v mojo glavo. To čustvo je bilo tem težje, ker sem se, odkar sem zvedel za Črževe nakane in želje glede, vedno bal, da se bo tu odigrala kakšna že bodi žaloigra, v katero sem še sam nekoliko posegel, ko sem z onim neumestnim listom razdražil očeta, ki je prišel sedaj v tako nasprotje s svojim sinom. Črž je začel praviti o Črnem dolu: kakšni silni ljudje so doma v tistem kraju, kako so tam v starih časih trli in bíli sovražnike, kako je v tisti dolini neka baba z loparjem ubila devet, in da tisti siloviti ljudje še dandanes bivajo v Črnem dolu, a žal nimajo priložnosti pokazati svojega junaštva drugje kot v neštetih ponočnih pretepih.