nova beseda iz Slovenije

Fran Maselj-Podlimbarski: Tovariš Damjan, poved v sobesedilu:

Z menoj je bival v eni sobi tužni poleg veselega, narodivšega se v vinorodnih Slovenskih goricah; Belo krajino je dostojno zastopal suhi in visoki Glad, ki se je vsem priljubil zaradi svojega zvonkega belokranjskega narečja; temnih žirovskih hribov me je spominjal okorni in pohlevni krojač, rodovitnih krških krajev pa možati in samozavestni z Rake; brhke gorenjske fante izpod Kamniških planin je predstavljal, mladenič lepo odprtih, jedrnatih oči in vitek kakor gorenjska. Sprva se je marsikak tovariš zadel ob moje prejšnje dijakovanje, češ, iz dijaka ne more biti dobrega vojaka, pa sčasoma so mi postali vsi prijazni, ker so spoznali, da je tudi dijak še porabna stvar na svetu. Svojo porabljivost sem jim pokazal s tem, da sem onim, ki sami niso umeli pisati ‒ in takih je bilo v tistih starih časih še premnogo ‒ pisaril pisma domačinom in znancem ter prebiral došle odgovore.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA