Segel sem si z roko v lase, s koncem peresnega držala sem pobezal med ustnice, pogledal v kot pod stropom, kjer je pajek, ta žival obširne domišljije, predel svojo umetelno mrežo, pa ničesar primernega se nisem mogel domisliti. Zdajci je dvignil glavo iznad slamnice, glasovito svetujoč: »Pri povzdigovanju naj bi prosili za pravo pamet.« Zaškripalo je pero in čital sem: