Iz kotov so pogledavali name tovariši, hvaleč mojo modrost, ki misli na zveličanje duše, ker o tem se je preredko govorilo v naši sobi. »l bogme, škoda zate, da ne postaneš pop, ti bi znal prepovedati!« mi je zaklical Glad, ki je gledal name kakor na višje bitje, menda zato, ker sem njegovo belokranjščino večkrat javno pohvalil. »In na sodni dan naj pomislijo!« je kliknil, ki je nekje tam za krajem, sloneč na slamnici, žulil pipo. Molče smo pogledali, kakor na stvar, silno oddaljeno od nas.