Spominjam se, kakor bi bilo predlanskim ‒ tisti dan pred Zveličarjevim rojstvom sva jo s Kladvičkom oba iztaknila. Kjer je nesreča, tam sem vedno prvačil jaz. Jaham tisto jutro lepo ob steni na Flori in toliko da ne zadremljem na njej, premišljujoč, kako se daleč za gorami v domači hiši pripravljajo na božične praznike.