Ko bi bil le enkrat slišal, da je izpregovoril dobro besedo z mojimi dragonskimi tovariši, zapisal bi jo v knjigo, da se ohrani v spominu za vse večne čase. Za nas je ni imel, a našel je sladko besedo za svoja konja, za belokodrastega psa Amorja in gotovo tudi za svojo nevesto. Spominjam se, kakor bi bilo predlanskim ‒ tisti dan pred Zveličarjevim rojstvom sva jo s Kladvičkom oba iztaknila.