In tako se je prigodilo, da se je sin priril med gospodo in da je, kar ni usojeno vsakemu, z neznansko hitrostjo slekel kmetiško suknjo in vse, kar visi ob njej. Komaj se je dobro ogrel v vojaški obleki, je že rekel materi, da ni več, ampak, in si je prepovedal to kmetiško poimenovanje.
Mati ni mogla umeti, da bi bili njenega sina v kadetnici še enkrat nesli h krstu, in se ji je zdel tako čuden in tuj, da niti poskusila ni privaditi se tega imena.